3.1 Rezultati in interpretacija
3.2 Intervjuvanci po spolu
3.2.1 Tabela 1: Intervjuvanci po spolu
Ženski spol | Moški spol | Skupaj | |||
Frekvenca (f) | Odstotek (%) | Frekvenca (f) | Odstotek (%) | Frekvenca (f) | Odstotek (%) |
125 | 62,5 | 75 | 37,5 | 200 | 100 |
62,5 % vprašanih je bilo ženskega spola, 37,5 % je bilo moškega spola.
3.3 Intervjuvanci po starosti
3.3.1 Tabela 2: Intervjuvanci po starosti
Do 20 let | 21 do 22 let | 23 do 24 let | 25 in več let | Skupaj | ||||||
f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | |
68 | 34 | 67 | 33,5 | 33 | 16,5 | 32 | 16 | 200 | 100 |
Vprašane študente sem razdelil v štiri starostne razrede. 34 % vprašancev je bilo starih do 20 let, v razredu od 21 do 22 let je bilo 33,5 % vprašancev, 16,5 % vprašancev je bilo starih od 23 - 24 let in 16 % vprašancev je bilo starih od 25 in več let. Iz teh podatkov lahko razberemo, da je bila dve tretjini študentov mlajših od 23 let.
3.4 Študijska usmeritev študentov
V naključnem vzorcu sem zajel študente (98 %) z vseh študijskih smeri na Filozofski fakulteti: Oddelek za geologijo, psihologijo, etnologijo, antropologijo, različni oddelki za jezikoslovje in književnost (japonologija, kitajščina, italijanščina, španščina, francoščina, angleščina, nemščina, itd.), geografija, zgodovino in umetnostno zgodovino, arheologija, sociologijo in sociologijo kulture, filozofijo, pedagogiko in andragogiko, bibliotekarstvo in muzikologije. 2 % študentov je bilo gostujočih na Filozofski fakulteti (medicina, ekonomija, šport, veterinarstvo).
3.5 Seznanjenost študentov s pojmom stresa
3.5.1 Tabela 3: Seznanjenost študentov s pojmom stresa
Seznanjen | Ni seznanjen | Skupaj | |||
f | % | f | % | f | % |
199 | 99,5 | 1 | 0,5 | 200 | 100 |
3.5.2 Graf 3: Seznanjenost študentov s pojmom stresa (%)
99,5 % vprašanih študentov je bilo seznanjenih s pojmom stresa, zgolj 0,5 % študentov ni poznalo pomena tega pojma.
3.6 Predstave o pojmu stresa
3.6.1 Tabela 4: Predstave (P) o pojmu stresa
Pozorn. P | Storiln. P | Socialne P | Parc. social. P | Ind.psih.
P |
Zdravstv.
fiz. P |
Skupaj
Število P |
|||||||
f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % |
0 | 0 | 4 | 1,14 | 26 | 7,42 | 20 | 5,71 | 258 | 73,71 | 42 | 12 | 350 | 100 |
3.6.2 Graf 4: Predstave študentov o pojmu stresa (%)
Na vprašanje kaj si pod tem pojmom predstavljajo je bilo izrečenih mnogo različnih stališč ali pojmov kot npr.: Nedoseganje ciljev, okolje, depresija, nemir, psihični pritiski, fizični pritiski, psihična stiska, hitenje, glavoboli, fizične in še zlasti umske preobremenitve, nelagodje, nerazpoloženost, napor, strah, neugodje, družbeni pritiski, tesnoba, žalost, osamljenost, psihična bolečina, družinski problemi, zmedenost, psihične in fiziološke težave, apatija, neprijetno duševno stanje, psihično in fizično neravnovesje, fizična in psihična otopelost ter otrplost, odsotnost koncentracije, psihična napetost, ovire pri cilju, konfliktne situacije, povečanje nevroloških in fizioloških aktivnostih, fiziološka bolezen, previsoki zastavljeni cilji (osebni in družbeni), vznemirjenost, pomanjkanje časa, obveznosti, živčnost, hiter tempo življenja, psihična preobremenjenost pri učenju, psihični pretres, nervoza, neprijetno psihično počutje, negativna psiha, fizična utrujenost, ovire pri reševanju problemov, psihični in fizični dejavniki, nezmožnost, da se določen posameznik spopada z realnostjo, onemogočanje normalnega dela, vse kar dela človeka živčnega, nenavadna psihična situacija, s katero se ne znamo soočiti, fizična in psihična ogroženost, ljubezen, predavanja, izpiti, vsakodnevne obremenjenosti, kopičenje psihičnih problemov, duševna obremenitev, izčrpanost, da te vrže iz normalnega stanja, prisila, nekontrolirane misli, napetost, slabo počutje, motnje hranjenja, psihični napor, problemi z okoljem, razvrvanost, motnje pri koncentraciji misli in spanja, čustvena obremenjenost, dejavniki, ki vplivajo na duševnost in na telo, mrzle roke, razdraženost zaradi obremenjenosti, nataknjenost, jeza, izmučenost, neuravnovešeno delovanje duševnega sistema, nenaravne situacije, nenehni pritiski zunanjega okolja, neprijetne fiziološke in psihične situacije, neprijeten občutek, negativna situacija, nesproščenost, reakcije psihe in telesa na negativne in pozitivne situacije, nesposobnost za težja dela, nezbranost, srednješolski testi, frustracijsko situacijo, nezaželenost, neumirjenost, odgovornost, delo, živciranje, negativni občutki pritiska strahu, zavore, bloki, netolerantnost, naglica, vsakdanje stvari, stres poslovanja, odziv na pozitivno ali negativno situacijo, ki vključuje telesne ali psihične spremembe, negativen občutek zaradi psihične obremenitve, psihični šok, nedružabnost, zaprtost vase, psihofizični skupek, psihoza, stresne situacije, pesimizem, posledica zahodne družbe, negotovost, anksioznost, tesnoba, da bi skočil iz svoje kože, kratkotrajni in dolgotrajni psihični pretresi, nova situacija, ki se ne da zlahka rešiti, nesposobnost obvladovanja sebe, frustracija, preveč stvari in dogodkov, ki jim je težko slediti, stanje nenormalnosti, stanje psihične preganjavice, preveč opravkov, psihični stres, izpitno obdobje, negativen vpliv slabih dogodkov, panika, vzburjeno stanje, bolečina, pomanjkanje hrane, šola, profesorji, pritisk pred uspehom ali neuspehom, šolanje, izguba razsodnosti, preveč izpitov na dan, premalo časa, pomanjkanje potrpežljivosti, časovna stiska, veliko skrbi, slaba volja, vzburjenje centralnega živčnega sistema in ustrezen odziv organizma, strmenje po nečim in nedoseganje cilja, zoprnost, ipd.
Posamezna študentska stališča (število idej je bilo 350) sem na podlagi teorij o stresu razvrstil na pozornostne (0 mnenj), storilnostne (4 mnenja), socialne (26 mnenj), parcialno socialne (20 mnenj), individualne psihološke (258 mnenj) in zdravstvene - fiziološke predstave (42 mnenj). Zatem sem za posamezna področja izračunal (%) deleže.
3.7 PS kot problem za družbo
3.7.1 Tabela 5: PS kot problem za družbo
Da | Ne | Ne vem | Skupaj | ||||
f | % | f | % | f | % | f | % |
176 | 88 | 11 | 5,5 | 13 | 6,5 | 200 | 100 |
88 % študentov je bilo mnenja, da predstavlja prekomerni stres velik problem za družbo, 5,5 % študentov je izjavilo, da to ne predstavlja velik problem, medtem ko se 6,5 % vprašancev ni uspelo opredeliti.
3.8 Največji povzročitelji stresa
3.8.1 Tabela 6: Največji povzročitelji stresa
Napor | Prepir | Strah | Prisila | Hrup+smrad | Drugo | Skupaj | |||||||
f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % |
55 | 27,5 | 17 | 8,5 | 53 | 26,5 | 32 | 16 | 1 | 0,5 | 42 | 21 | 200 | 100 |
3.8.2 Graf 6: Največji povzročitelji stresa (%)
27,5 % študentov je menilo, da NAPOR v največji meri povzroča stres. 26,5 % vprašancev je menilo, da je STRAH stresotvoren za ljudi, 8,5 % odstotkov študentov se je opredelilo za prepir, 16 % za prisilo, 0,5 % za hrup in smrad, a 21 % študentov se je odločilo za odprto opcijo DRUGO. Pod točko DRUGO so študentje povedali naslednja mnenja:
3.9 Knjižnice kot povzročiteljice stresnih situacij
3.9.1 Tabela 7: Knjižnice kot povzročiteljice stresnih situacij
Da | Ne | Ne vem | Skupaj | ||||
f | % | f | % | f | % | f | % |
11 | 5,5 | 178 | 89 | 11 | 5,5 | 200 | 100 |
3.9.2 Graf 7: Knjižnice kot povzročiteljice stresnih situacij (%)
89 % vprašancev je menilo, da knjižnice niso ustanove, ki bi povzročile mnogo stresnih situacij. 5,5 % študentov je menilo, da so knjižnice ustanove, ki povzročajo mnogo stresnih situacij, medtem ko se 5,5 % študentov ni moglo opredeliti.
3.10 Povzročitelji stresnih situacij oziroma stresni vplivi na uporabnike
3.10.1 Tabela 8: Povzročitelji stresnih situacij oziroma stresni vplivi na uporabnike
Pozornost. SD | Storilnost. SD | Socialni SD | Parc. soc.
SD |
Ind. psih.
SD |
Zdravstv.
SD |
SD skupaj | |||||||
f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % | f | % |
28 | 8,7 | 43 | 13,32 | 151 | 46,74 | 23 | 7,12 | 76 | 23,52 | 2 | 0,61 | 323 | 100 |
3.10.2 Graf 8: Stresni dejavniki v knjižnici (%)
Študentje so posredovali 323 mnenj, katera sem razvrstil na pozornostne SD (28 mnenj ali 8,7 %), storilnostne SD (43 mnenj ali 13,32 %), socialne SD (151 mnenj ali 46,74 %), parcialne socialne SD (23 mnenj ali 7,12 %), individualne psihološke SD (76 mnenj ali 23,52 %) in zdravstvene SD (2 mnenji ali 0,61 %). 25 študentov (12,5 %) na zastavljeno vprašanje ni znalo odgovoriti ali pa so bilimnenja, da knjižnice ne povzročajo stresnih situacij oziroma stresnih vplivov na uporabnike.